Poklicna kvalifikacija medkulturnega mediatorja za krepitev vključevanja migrantov na trg dela in v družbo

Gradnja vključujočih in gostoljubnih skupnosti zahteva zagotavljanje ciljno usmerjene ter prilagojene podpore pri vključevanju migrantov na lokalni ravni. Toda delo z migrantskimi skupnostmi in zagotavljanje podpore pri vključevanju zahtevata poseben nabor znanj ter veščin. S tem namenom so bile v Sloveniji vzpostavljene nacionalne poklicne kvalifikacije medkulturni mediator in skupnostni tolmač.

V Sloveniji je poklicno kvalifikacijo mogoče pridobiti z vpisom in zaključkom srednjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja. Poklicno kvalifikacijo pa je v Sloveniji mogoče pridobiti tudi v postopku certificiranja, in sicer z vrednotenjem neformalno pridobljenih znanj in spretnosti (sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij/NPK), ki je še posebej primeren za odrasle z delovnimi izkušnjami ter znanji in veščinami, pridobljenimi na ne/informalen način. Nacionalna poklicna kvalifikacija ali certifikat o NPK je javno veljavna listina ali potrdilo, s katerim oseba dokazuje, da je usposobljena za opravljanje določenega poklica. Nacionalne poklicne kvalifikacije so pripravljene na podlagi nacionalnih poklicnih standardov (Dostopne so na: www.nrpslo.org in www.npk.si).

Vodilno vlogo pri razvoju poklicnih kvalifikacij ima Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI). CPI si prizadeva izboljšati kakovost in privlačnost poklicnega izobraževanja ter usposabljanja z oblikovanjem razvojnih in strokovnih rešitev. CPI tako prispeva k konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva in socialni vključenosti prebivalstva Slovenije.

»Na področju integracije migrantov sta bili v letu 2020 vzpostavljeni dve NPK, in sicer Medkulturni mediator/medkulturna mediatorka in Skupnostni tolmač/skupnostna tolmačica za albanski jezik, v letu 2022 pa sta bila vzpostavljena še NPK Skupnostni tolmač/skupnostna tolmačka za arabski ter Skupnostni tolmač/skupnostna tolmačka za perzijski jezik, v postopku uveljavitve pa je še Skupnostni tolmač/skupnostna tolmačka ukrajinski jezik«, pojasnjuje mag. Barbara Velkov s CPI.

Medkulturni mediator/medkulturna mediatroka deluje kot komunikacijski most med osebami, katerih materni jezik ni slovenščina, in deležniki, ki se pri svojem delu srečujejo z migranti, ter je sposoben vzpostaviti in olajšati komunikacijo ter delovati v institucionalnem in neinstitucionalnem okolju. Medkulturni mediator spoštuje načela medkulturnosti, ki temeljijo na spoštovanju raznolikosti ljudi, sožitju med njimi ter premagovanju stereotipov in predsodkov.

IOM Slovenija je v sodelovanju z CPI prispeval k razvoju NPK Medkulturni mediator. IOM spodbuja sodelovanje medkulturnih mediatorjev, saj lahko pomembno prispevajo k vključevanju migrantov kot zagovorniki in tolmači ne le jezikov, ampak tudi kulturnih pomenov, prepričanj, tradicij in vrednot. »IOM v Sloveniji v zadnjih letih močno podpira razvoj področja medkulturne mediacije, predvsem v zdravstvenih ustanovah, in verjamemo, da bo nova poklicna kvalifikacija še dodatno prispevala k odpravljanju jezikovnih in kulturnih ovir v komunikaciji ter izboljšanju dostopa migrantov do kakovostnih storitev,« oriše Iva Perhavec, vodja urada IOM v Sloveniji.

Poleg tega je leta 2020 v veljavo stopil NPK Skupnostni tolmač za albanski jezik, leta 2022 pa NPK Skupnostni tolmač za arabski in perzijski jezik, v kratkem pa še za ukrajinski jezik. Skupnostni tolmač lahko zagotavlja tolmačenje in prevajanje v slovenščino za potrebe skupnosti, zagotavlja kakovostno tolmačenje/prevajanje in spoštuje mednarodne etične kodekse ter upošteva standarde skupnostnega tolmačenja.

»Na eni strani omenjene kvalifikacije migrantom omogočajo lažjo integracijo v slovensko družbo, hkrati pa posameznikom omogočajo tudi poklicno usposobljenost za opravljanje tega dela in s tem morebitno zaposlitev bodisi v okviru vladnih kot nevladnih organizacij ali samostojno«, dodaja mag. Barbara Velkov s CPI.

Vzpostavitev poklicnih kvalifikacij za medkulturnega mediatorja in skupnostnega tolmača bo zagotovo okrepila zaposlitvene možnosti migrantov, ki se pogosto soočajo z izzivi pri priznavanju predhodnih delovnih izkušenj in pridobljenih kvalifikacij, prispevala k bolj vključujočemu trgu dela ter podpirala celovito vključevanje migrantov v družbo.