Intervju z mag. Majo Radinovič Hajdič

»Z zagotavljanjem celovite podpore se okrepi občutek priseljencev, da se bodo vključili v lokalno okolje.«

Mag. Maja Radinovič Hajdič
Direktorica,
Ljudska univerza Jesenice.

Ljudska univerza Jesenice deluje v večkulturnem okolju. V intervjuju z IOM Slovenija direktorica mag. Maja Radinovič Hajdič predstavi njihova prizadevanja pri zagotavljanju podpore priseljencem in pri krepitvi vključujočega okolja.

Ljudska univerza Jesenice deluje v večkulturnem okolju. V intervjuju z IOM Slovenija direktorica mag. Maja Radinovič Hajdič predstavi njihova prizadevanja pri zagotavljanju podpore priseljencem in pri krepitvi vključujočega okolja.

Jesenice so poleg Velenja najbolj značilno slovensko okolje z velikim deležem priseljencev, večina se jih priseli z namenom zaposlitve. To izvira še iz nekdanje države: kot imamo popisano prav v naši instituciji, so po drugi svetovni vojni v okviru takratne železarne Jesenice privabljali in zaposlovali veliko število delavcev iz Bosne in Hercegovine. Najprej so se priselili delavci in bivali v samskih domovih, potem pa so se postopoma priselile tudi njihove družine.

Jesenice so medkulturno mesto, na kar smo ponosni. Po ocenah polovica prebivalstva Jesenic nima korenin v Sloveniji, čeprav je večina državljanov Slovenije. Pri priseljevanju kosovskih državljanov se je lokalna skupnost in institucije srečala z jezikom, ki ga ne razume, priseljenci pa so se zaradi jezikovne ovire soočali z izključenostjo.

V odzivu so pred leti na centru za socialno delo preko javnih del zaposlili jezikovno-kulturno mediatorko. Ker smo center, kjer so se priseljenci izobraževali in se udeleževali podpornih integracijskih aktivnosti, se je po preteku programa javnih del občina odločila, da bo zagotovila sredstva za zaposlitev jezikovno-kulturne mediatorke pri nas. Vzpostavljena je bila neformalna mreža institucij in organizacij, ki potrebujejo pomoč jezikovno-kulturne mediatorke pri delu s priseljenci. V mrežo institucij so vključene osnovne in srednja šola, zdravstveni dom, bolnišnica, center za socialno delo, upravna enota, lekarna. Jezikovno-kulturna mediatorka je po tedenskem urniku prisotna v posamezni instituciji, seveda se odzove tudi na morebitne nujne situacije. Institucije pa so glede na prisotnost jezikovno-kulturne mediatorke prilagodile aktivnosti s priseljenci.

Tako smo zdaj že nekaj let večkulturni center. Druge institucije priseljenca napotijo k nam, kjer ga po svetovalnem pogovoru usmerimo in mu zagotovimo pomoč. Nudimo brezplačno učno pomoč za otroke priseljence. Število naših projektov, ki podpirajo vključevanje priseljencev, se povečuje.

Že tri leta izvajamo projekt socialne aktivacije priseljenk. Gre za 8-mesečni program, ki se ga udeležuje pet skupin priseljenk. Beležimo res dobre rezultate programa, udeleženke so uspešne pri pridobivanju zaposlitve. Hkrati v okviru programa udeleženkam na enem mestu zagotavljamo pomoč in usmeritve glede na zagate, s katerimi se soočajo na različnih področjih – izobraževanja, zdravstvene oskrbe, socialnega varstva, zaposlovanja. Mislim, da je to naš osrednji uspeh, saj smo kot organizacija naravnani k zagotavljanju celovite podpore, s čimer se priseljencem zagotovi tudi občutek, da se bodo vključili v lokalno okolje.

Ljudska univerza Jesenice izvaja številne programe, ki vključujejo priseljence, jim omogočajo pridobivanje novih znanj in jih podpirajo pri vključevanju v družbo. Omenili ste že zagotavljanje jezikovno-kulturne mediacije in koordinacije tega v sodelovanju z različnimi institucijami, zagotavljanje učne pomoči otrokom priseljencem, socialno aktivacijo za ženske. Prosim orišite vaše osrednje aktivnosti na tem področju.

Priseljenci predstavljajo veliko število naših udeležencev. V okviru večgeneracijskega centra organiziramo različne aktivnosti za priseljence, ki so namenjene vključevanju in potekajo v različnih krajih, da spoznajo okolje, kjer živijo. Izvajamo program osnovne šole za odrasle, ki se ga udeležujejo tudi mladostniki priseljenci, ki zaradi neznanja jezika do 15. leta niso uspeli zaključiti rednega osnovnošolskega programa.

Za krepitev vključujočega okolja organiziramo razne aktivnosti, kjer priseljenci pokažejo svoja znanja, npr. kulinarične delavnice, priseljenke so v vrtcu brale pravljice v svojem maternem jeziku.

Priseljencem je na voljo 180-urni jezikovni tečaj Začetna integracija priseljencev, vendar obseg ur ne zadošča. Zato organiziramo prostovoljce, ki individualno delajo s priseljenci (zagotavljajo učno pomoč, jih spremljajo pri urejanju različnih situacij, se družijo), s čimer si priseljenci ne le krepijo svoje jezikovne veščine, temveč tkejo tudi svojo socialno mrežo.

Z individualnim pristopom sledimo in se prilagajamo potrebam posameznega priseljenca ali priseljenke. Pogosto črpamo navdih iz dobrih praks iz tujine, prenesemo jih in prilagodimo glede na lokalno okolje.

LjudskKako spodbujanje večkulturnosti vključujete v vaše aktivnosti in delo – torej ne le v aktivnosti, kjer so priseljenci ciljna skupina, temveč tudi v preostale programe, pa tudi v organizacijski kulturi?

Smo večkulturna organizacija, naša zaposlitvena struktura odraža kulturno mešanost prebivalstva Jesenic. Ozaveščevalne aktivnosti so pomemben del naših programov. Lani so priseljenci delili svoje zgodbe na lokalnem radiu Triglav.

Jesenice so res multikulturno mesto, večkulturnost živimo in dihamo. Nastrojenosti in sovražnega govora proti priseljevanju pri nas nismo vajeni. Z zagotavljanjem jezikovno-kulturne mediacije za priseljence razvijamo dobre prakse in krepimo priložnosti, kar je pomembno tudi za lokalno gospodarstvo zaradi pomanjkanja delovne sile, in na splošno občutno prispeva k izboljšanju življenja ne le priseljencev, temveč celotne skupnosti.

Pri svojem delu in v svoje aktivnosti vključujete priseljence, prav tako ste močno vpeti v lokalno okolje. Katere izzive pri integracije zaznavate?

Največji izziv je motivacija priseljencev. V naše programe se vključuje približno 10 odstotkov priseljencev na Jesenicah. Če se priseljenec udeleži programa, ki ne doseže pričakovanega ali želenega učinka, ga je zelo težko motivirati za nadaljnje aktivnosti. Z delom s priseljenskimi skupnostmi se trudimo izboljšati interes in motivacijo priseljencev za vključevanje v programe.

Na drugi pa je seveda izziv, da je na voljo zelo malo sredstev za podporne programe, potrebovali bi tudi veliko večjo fleksibilnost pri izvajanju programov. 180-urni jezikovni program Začetna integracija priseljencev ne zadošča. Mi smo verificirani za ta program in ga trenutno izvajamo za Zavod za zaposlovanje, ki udeležbo v programu ponuja registriranim iskalcem zaposlitve.

Trajne spremembe terjajo nove rešitve, nove pristope. Sistemske zagate pri integraciji, značilne ne samo za Slovenijo, ampak tudi širše, recimo jezikovne ovire, stanovanjska problematika, priznavanje predhodno pridobljenih kvalifikacij, zahtevajo sistemski odziv. Včasih pa lahko že z majhnimi koraki dosežemo velike spremembe – bi lahko navedli kakšen primer, ki pomembno okrepi podporno lokalno okolje?

V okviru projekta PlurAlps smo pripravili priročnik »Jesenice, moj novi dom« z informacijami o javnih institucijah in različnih programih za priseljence ter ga prevedli v različne jezike, ki jih govorijo priseljenci na Jesenicah. Pripravili smo tudi priročnik o osnovni komunikaciji pri zdravstveni obravnavi v štirih jezikih. Imeli smo številne projekte v šolah in vrtcih.

Dobre prakse radi predstavimo v medijih, saj s tem pokažemo, kako lahko sobivamo. Mogoče pri sprejemanju priseljencev niti niso problem ljudje, temveč politična retorika.

Vodite institucijo za izobraževanje odraslih in učimo se celotno življenje. Zaključimo lahko z vašimi mislimi o vlogi vseživljenjskega učenja pri vključevanju priseljencev in krepitvi večkulturne vključujoče družbe.

Učenje pokriva cel spekter vključevanja priseljencev in dela z lokalno skupnostjo. Ves čas se moramo učiti, saj nam nova znanja odpirajo oči. Če iz medijskega poročanja dobimo vtis, da nas priseljenci ogrožajo, če slišimo nastrojeno retoriko politikov, se moramo učiti o drugih kulturah, kaj doprinesejo in kako bogatijo naše okolje. Že celo življenje sem izobraževalka odraslih in verjamem, da je učenje najpomembnejša stvar na svetu – znanje je edina stvar, ki nam ga nihče ne more vzeti.

Vodite insNajlepša hvala, želimo vam veliko uspehov pri vašem delu.